Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog navaja znižanje stroškov gretja oz. bolj varčen način gretja. Vse več gospodinjstev motivira zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za razmišljanje o menjavi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Gospodinjstva v enodružinskih hišah so bolj zainteresirana za spremembo ali dopolnitev načina gretja od gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.
Pri izbiri je pomembno upoštevati v katerem klimatskem območju živite in ali je vaša bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja niso dovoljeni. V določenih primerih je odločitev pogojena z razpoložljivo infrastrukturo, kot je plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odločanju pa so lahko tudi bolj osebne narave kot so navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.
Slika: Najpogostejši razlogi za menjavo ali dopolnitev obstoječega načina ogrevanja po raziskavi REUS 2017
Kaj bodo izbrala gospodinjstva
Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja bi največ vprašanih za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno črpalko zrak-voda. Teh je skoraj petina. Specialni kotel na lesno biomaso bi izbralo 16%. Sledi toplotna črpalka zrak-zrak, ki bi jo izbralo slaba desetina. Toplotno črpalko voda-voda bi izbralo 7% in sprejemnike sončne energije 6%. Slaba petina še ne ve katero ogrevalno napravo bi izbrala.
Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbralo toplotno črpalko zrak-voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike sončne energije.
Ali so seznanjena s stroški prehoda na nov sistem gretja
S celotnimi stroški prehoda je seznanjenih slaba polovica anketiranih, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja. Pri tem je delež tistih, ki poznajo stroške večji v enodružinskih hišah kot v večstanovanjskih stavbah.
Dobra četrtina vprašanih, ki že razmišljajo o zamenjavi oz. dopolnitvi načina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stroški prehoda ocenjuje, da bodo stroški med 2.501 in 5000 EUR. Slaba četrtina ocenjuje stroške do 2.500 EUR. Petina anketiranih (20%) pa ocenjuje stroške med 7.501 EUR in 10.000 EUR. Slaba petina ocenjuje stroške med 5.001 in 7.500 EUR in dobra desetina anketiranih ocenjuje, da bodo stroški nad 10.000 EUR.
Ob stroških prehoda na nov oz. dopolnilni način ogrevanja je tri četrtine gospodinjstev seznanjenih tudi s sezonskimi stroški energenta (vira energije).
Viri informacij
Za dobro petino gospodinjstev ostaja internet glavni vir informacij o ogrevalnih napravah. Dobra tretjina išče informacije pri prijateljih ali znancih, skoraj četrtina pri trgovcih, 16% pri izvajalcih del in monterjih in 14% pri ponudnikih naprav. Zanimivo je, da le dobra desetina anketiranih išče nasvete v energetsko-svetovalnih pisarnah mreže ENSVET, kljub temu, da so nasveti brezplačni in manj kot desetina pri strokovnjakih.
Raziskava REUS 2017, predstavlja šesti val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije v gospodinjstvih, ki se izvaja od leta 2009.
